Gledam te skoz meglo, ki vleče prek ravnin,
slišim te v jeziku stepskih korenin,
kakor da bi jezik s sabo nosil krik,
kakor da bi veter grabil moj dotik.
Kakor lačna psa, na begu pred ljudmi,
objameva se tesno, začneva spuščat kri.
Poljubljaš me tam, kjer poljub imam najraje,
tisti, ki zna vzeti, tisti tudi daje.
Četudi ne boš mati mojih otrok,
čeprav na stara leta ne bom božal tvojih rok,
kar jutri utihne, naj danes igra –
pornoromantika.
Slačim te počasi, ti zvesto mi slediš,
dobro veš, kaj hočem, in jaz vem, kaj želiš.
Zakleneš me tja, kamor sonce ne posije,
kjer cveti najlepša roža poezije.
Daješ se mi cela, vsak je sram odveč,
ko prihajam z juga, je tebi najbolj všeč.
Nežno, rahlo grobo, plima in oseka,
na ustnicah radosti sled medu in mleka.
Četudi ne boš mati mojih otrok,
čeprav na stara leta ne bom božal tvojih rok,
kar jutri utihne, naj danes igra –
pornoromantika.
Četudi se tega ne da razumeti,
čeprav ni mogoče trenutka ujeti,
bodiva to, kar drug drugemu sva –
pornoromantika.
