Tam na tisti strani brega,
kjer sva ti in jaz doma,
šteje to, kak dolgo človek
na nogah zdržati zna.
Kadar ljubi, kadar pije,
kadar dela in gara,
ko ga žarko sonce bije,
ko strele tolčeje z neba.
Vstaaaaaaati in obstati…
Kakor nekdaj tudi zdaj...
Kakor nekdaj tudi zdaj…
Vstaaaaaaati in obstati…
In udariti nazaj…
in udariti nazaj…
Nekdo ti luči ugaša,
laže ti in se reži,
ko ukrade ti pogačo,
hrani te z drobtinami.
Silijo te na kolena,
ob tla tiščijo ti obraz,
da navadiš se jermena,
da ubogaš na ukaz.
Vstaaaaaaati in obstati.
Kakor nekdaj tudi zdaj.
Kakor nekdaj tudi zdaj.
Vstaaaaaaati in obstati…
In udariti nazaj…
in udariti nazaj…
In ko glava se utrudi,
ko ne veš ne kod ne kam,
ko ti skala stiska grudi,
ko ostaneš čisto sam.
Spomniš se, da na tej strani,
kjer doma sva ti in jaz,
le za vole so jermeni,
ko pes uboga na ukaz.
Vstaaaaaaati in obstati…
Kakor nekdaj tudi zdaj…
Kakor nekdaj tudi zdaj…
Vstaaaaaaati in obstati…
In udariti nazaj…
in udariti nazaj…
Vstaaaaaaati in obstati
