Zbudi me za praznik,
kot si me zbujala takrat,
ko prvi maj je vel
v zelenju regratovih trat.
Bosa sma ležala,
gola pozabila na mraz,
al se še spomniš lučk,
ujetih v kito tvojih las?
U-u-u,
preden vzel naju je čas.
Saj te ne obsojam,
seveda si ravnala prav,
si pač odšla za njim,
ki ti bo lahko nekaj dal.
Čudovita žena
v zavetju krasnega moža,
ki lahko kupi čas,
ki zna, ki zmore, ki ima,
u-u-u,
in ne opazi, ko te ni doma.
Zbudi me za 1. maj!
Zbudi me, ko stal bo mlaj!
Veš, jaz pa ostajam
v brezskrbju svojega sveta,
vpet med gostilno, dom
in hladna jutra delavska.
Brez velikih ciljev,
brez lažnih upov in želja
sanjam pretekle dni
in čakam jutro praznika,
u-u-u,
ki ga še vedno ljubim za oba.
Zbudi me za 1. maj!
Zbudi me, ko stal bo mlaj!
